Mati Kanaanka prosi Jezusa naj ji ozdravi hčerko

Med čudeži pri katerih je v središču dogajanja žena, je tudi čudežna ozdravitev mlade Kanaanke, ki jo je Jezus ozdravil na prošnjo njene matere. Evangelist Matej ta čudež opiše kot sad vere kanaanske žene.
Zgodba, vsebina in sporočilo čudeža so nenavadni. Vse se dogaja v pogovoru med kanaansko materjo, ki ima bolno hčerko ter Jezusom. Mati ne prosi usluge za sebe, ampak za hčerko. Celotno dogajanje pa se odvije v njeni notranjosti in v odnosu z Jezusom. K temu odnosu moramo prišteti še dejstvo, da je bila kanaanska mati za Jude tujka. Vemo, da v vseh narodih vladajo do tujcev drugačni odnosi kot do sonarodnjakov. To velja tako za člane naroda v katerem živijo ali delajo tujci, kot za tujce, ki so gostje v nekem narodu.
Za vsebinsko sporočilo čudežne ozdravitve hčerke kanaanske matere, ki je bila za Jude tujka, je ta vidik zelo pomemben. Jezus v pogovoru z njo ne gre mimo tega dejstva, ko ji pove, da je poslan k izgubljenim ovcam Izraelove hiše, in da ni lepo jemati kruh otrokom in ga metati psičkom. In kanaanska mati mu je odgovorila: “Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev” (Mt 15,27).
V tem odgovoru je več vsebinskih sporočil. Prvo je to, da prosi nekaj dobrega za svojo hčerko. Prositi dobro za druge, je vedno znamenje kristalne, čiste odprtosti do ljudi, v kateri ni več, ali pa zelo malo sebičnosti in drugih manj lepih prikritih ciljev. Ona je prosila, da Jezus vrne hčerki zdravje, to je življenjsko moč in odprtost za prihodnost, ki jo je bolezen ustavila in ogrožala. Odgovor kanaanske matere pa tudi kaže, da je ona v svoji materinski ljubezni do hčerke presegla vse razlike, nasprotovanja, zavračanja in vse, kar deli narode med seboj in ni le vir drugačnosti, ampak žal tudi sovražnosti ter nasprotovanj vseh vrst. Z drugimi besedami, kanaanska mati je presegla vse odnose, ki ljudi ločujejo na rasni, narodni, verski in drugih ravneh. Njej je bila pri srcu le dostojna prihodnost mladega življenja, usoda njene hčerke. Trpljenje njene hčerke in tudi njeno, je to preskušano ženo očistilo napačnih odnosov in pogledov na ljudi kot posameznike in člane raznih narodnih in drugih skupnosti.
Za Jezusa pa je bil odločilen zadnji del odgovora, da namreč “tudi psički, torej tujci, jedo drobtinice, ki padajo z mize njihovih gospodarjev”. Ključna beseda je gospodar. Kanaanska mati je v Jezusu prepoznala gospodarja, ki je dober, predvsem pa je gospodar nad življenjem in smrtjo. Rekla mu je, da se sicer ne bi obrnila k njemu za pomoč, ampak zato, ker ima moč nad življenjem, je on Gospodar življenja, je Začetnik življenja in zanjo ni le neki pridigar, čudedelnik ali prerok. Je vse to, pa še neskončno več. In to spoznanje je v njej sprostilo moč vere, ki je bila v tem, da je dejansko verjela, da bo ozdavil njeno bolno hčerko, ker ima to moč, ki ni le zgolj človeška, ampak božja, ker samo Bog lahko ozdravlja smrtne bolezni, ker je močnejši od smrti. Vsebino Kanaankinega odgovora je Jezus naravnost potrdil, ko je rekel: “O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi se ti, kakor želiš!” (Mt 15,28). Evangelist Matej zaključi poročilo o tem čudežu s pripombo, da je njena hči ozdravela tisto uro. Kanaanska mati je s svojo vero ozdravila hčerko. Sad njene vere torej ni bil le njen, ampak ga je bila najbolj deležna hčerka. S tem čudežem je Jezus pokazal, da vera ne deluje močno in blagodejno le v osebah, ki jo živijo, ampak tudi v drugih, ker v njih prebuja njihovo najglobljo razsežnost, namreč odpirati se Bogu in Stvarniku, v katerem vse živi.