Saloma je plesala na Herodovem dvoru kot nobena druga
(21. maj) - Mlada in lepa Saloma, Herodiadina hči, se je dobro pripravila na rojstni
dan kralja Heroda, ki naj bi bil njen očim, o čemer pa ni bila trdno prepričana. Naštudirala
je plesno točko s katero je osvojila kraljevo domišljijo in na novo prebudila splet
njegovih strasti. Ni je presenetila niti velikodušna kraljeva obljuba, da ji bo dal
karkoli ga bo prosila, do polovice svojega kraljestva. Mlada in premetena Saloma
je dosegla svoj cilj, izvabiti in vase usmeriti kraljevo domišljijo, njegove strasti
in slo po uživanju z njo. Za trenutke takih užitkov je bil Herod pripravljen dati
polovico svojega kraljestva. To je Saloma nekako pričakovala. Presenetil pa jo je
kraljev temačen obraz, ko mu je izrekla svojo prošnjo, naj ji na krožniku pokloni
glavo Janeza Krstnika. S to zahtevo se je dotaknila sicer šibke moralne razsežnosti
v kraljevi duši. Naj jo pohodi? Naj ga poniža pred vsem poštenim ljudstvom? Naj mu
vzame še tisto malo spoštovanja, ki ga ima pri ljudeh? Naj ga prisili v nov zločin,
ki je bil toliko večji, ker je vedela, da kralj v srcu spoštuje Janeza Krstnika? Vsa
ta vprašanja so prav tako veljala tudi zanjo! Vedela je, da se sedaj odloča njena
prihodnost moralno zdravo naravnane ali moralno pokvarjene dvorne dame. V sebi je
čutila globok precep. Kaj storiti? Naj ravna kot njena mati Herodiada, ki je z vsem
srcem sovražila Janeza Krstnika in podcenjevala kralja Heroda? Taka drža ji je bila
blizu. Slutila pa je, da bo dokončno spremenila njeno prihodnost. Zakaj se je
Saloma odločila tako, kot se je? Je hotela izzvati kraljevo dano besedo? Ga ponižati
v vsakem primeru? Preložiti odgovornost na njegovo odločitev? Kakorkoli že, ni mu
pomagala iz zagate. Zakaj je poslušala mater Herodiado, saj je vedela, da bo v tem
primeru njej trajna dolžnica in se ne bo nikoli iztrgala iz nje oblasti nad njo. Je
hotela s svojo odločitvijo vnesti spor med Heroda in Herodiado? In kakšno korist bo
imela od tega? Ali pa je hotela materi dokazati, da je v spletkah na čustveni ravni
in v odnosih do moških, ki so zaradi njene lepote in zapeljivosti izgubljali razsodnost,
bolj premetena ko mati, ki je v tem pogledu vsekakor bila vsaj ena njenih učiteljic?!
Končno pa se je sama odločila, ko je kralju jasno povedala, da hoče na krožniku glavo
Janeza Krstnika. To je na svoj način pokazala, ko je Krstnikovo odsekano glavo zmagovalno
nesla svoji materi. Za Herodiado je to bila sicer zmaga, v bistvu pa poraz, ker je
Krstnikova mučeniška smrt dokončno obsodila njeno grešno priležnistvo. In mlada Saloma?
Evangeliji o njej po tem dogodku več ne poročajo. Ko je dosegla zmago hudobije v
Herodovi in Herodiadini duši pri tem ni ostala nedolžna. Tudi njo je zajel vrtinec
iste hudobije. Toda tokrat se je zavestno za to odločila, zato so bile posledice za
vse toliko hujše. V zgodovini odrešenja pa je zapisana kot oseba, ki jo je luč razodetja
in moč trdnih moralnih drž ne le razkrinkala, ampak odvzela njeni verziji zla »skrivnostni
čar«.