Nebeško kraljestvo je podobno kvasu

(18. maj) - Jezus je med svojim javnim delovanjem takorekoč vedno oznanjal bistvo nebeškega kraljestva. To je začel s prvim pozivom k spreobrnjenju, ker se je približalo božje kraljestvo. V govoru na gori opiše zakonitosti božjega kraljestva na miselni, vsebinski in dejavni ravni, v smislu, če boste tako delali, boste prišli v nebeško kraljestvo. V razlago nebeškega kraljestva nato vključi dober del svojih prilik. Naj navedemo eno od prilik, kjer je v središču žena: Nebeško kraljestvo je podobno kvasu, ki ga je vzela žena in umesila v tri merice moke, dokler se ni vse prekvasilo (Mt 13,33). To ena najkrajših prilik, ali mašal, ki jo je Jezus povedal v nizu prilik o nebeškem kraljestvu, a je ni razlagal. Ko je v tistem govoru povedal še zadnjo priliko, mašal, je skrivnostno dodal: Kdor ima ušesa, naj posluša (Mt 13,43).
To priliko je Jezus povedal, kot rečeno, skupaj z drugimi prilikami, vendar se zdi, da žene niso kaj dosti razumele, kljub temu, da so pozorno poslišale. To so bile preproste žene, ki so bolj poslušale s srcem in se niso poglabljale v miselne razsežnosti prilik. Iz izkušnje so vedele, da je v življenje bolje stvari sprejemati in razumevati z nežnim srcem, kot s hladnim razumom. Prilika o kvasu je sicer podala zelo družinsko podobo gospodinje, ki umesi kvas v tri merice moke in z neko prosojno gotovostjo čaka, da se testo dvigne. Vsaka gospodinja tudi iz izkušnje ve, da bo kruh in vsaka druga vrsta hrane iz okvašenega testa dobra. Za tako spoznanje ni bila potrebna razlaga v obliki prilike.
Žene, ki so poslušale Jezusove prilike o nebeškem kraljestvu, so nekako razumele, da so poklicane, naj bodo v testu, v nebeškem kraljestvu kakor kvas, ki ga pridajajo mericam moke. Čutile so, da morajo na svoj način delovati v nastajanju nebeškega kraljestva in vanj stalno vnašati ženske prvine, dokler se vse testo ne prekvasi. Tukaj je prilika postala že bolj oprijemljiva, danes bi rekli operativna, odprta za delovanje. Na osnovi izkušnje s kvasom so žene po svoji logiki zaključile, da so evangeljske vrednote in celoten Jezusov nauk kvas, ki s svojo vsebino in skrivnostno notranjo močjo spreminja osebe, posameznike, člane družin in celotno družbo. Za evangeljske prilike je značilno, osvetljujejo vsebino celotnega veselega sporočila. To pa vsebuje božjo zamisel o človeku in človeštvu v obliki razodetja. Nagovarja pa tudi človekovo razumsko razsežnost in sprošča vse ostale človekove sposobnosti za delovanje. V tej priliki je poudarek na delovanju, dokler vsega ne prekvasi, seveda v evangeljskem, mesijanskem pomenu. Ta kratka prilika, mašal, je vsa naravnana v spodbujanje delovanja žene v nebeškem kraljestvu. Tu ne gre za spoznanje, kako so delovale v preteklosti, kako naj delujejo v prihodnosti, ampak so povabljene kako naj delujejo sedaj, v konkretnem življenju, kot kadar umesijo kvas v merice moke. Vsaka žena naj sama odloči in deluje v duhu evangelija, da bo njeno delovanje spreminjalo tok življenja, ko vnaša evangeljske vrednote in prvine v svoje konkretne odločitve in dejanja. Tako delovanje spreminja kakovost življenja od znotraj, sedaj in tukaj in mu daje nove razsežnosti, kot kvas testu. Za takšno delovanje je potrebno tiho in iskreno poglabljanje v vsebino razodetja, nato mirno notranje prepričanje, da je vsako dobro delo, misel, spoznanje, odločitev, namig v bistvu tista potrebna količina kvasu, ki prekvasi določeno življenjsko stanje, okoliščino in vsemu doda pečat nebeškega kraljestva.