(13. maj) - Sinoči je Sveti oče vodil molitev rožnega venca v največjem Marijinem
svetišču na svetu, v Aparecidi, ki se je nato podaljšala v molitveno bdenje. 5. splošno
zasedanje škofovskih konference Latinske Amerike in Karibov se je praktično začelo
v molitvenem in zelo duhovnem ozračju, ki je polno pričakovnja, zelo odprto za človeško
in božje delovanje, torej v nadnaravno in presežno. To duhovno razsežnost, ki jo je
ustvarila molitev je Sveti oče potrdil in poglobil s svojim sinočnim nagovorom. »Ostanite
v Marijini šoli,« je po molitvi rožnega venca Sveti oče dejal zbranim duhovnikom,
diakonom in semeniščnikom ter redovnicam in redovnikom. Devica Marija je naša šola
vere, ki nas usmerja in nam daje moči, na poti, ki vodi k Stvarniku nebes in zemlje.
Papež Benedikt XVI. je zbrane pozval, naj bo Marijino učenje vir njihovega lastnega
zanosa ter naj vse darove, ki jim jih kot Božja pooblaščenka pošilja z višin, radostno
sprejemajo in hranijo v svojih srcih. Navzoče duhovnike je papež nagovoril z besedami,
da dobro živeto duhovniško življenje, pričuje o plemenitosti Cerkve, med verniki zbuja
občudovanje ter pomeni blagoslov za vse občestvo. Prav tako je najboljši način za
širjenje duhovnih poklicev, je najbolj pristno vabilo mladim, da odgovorijo na Gospodov
klic. Papež je nagovoril tudi diakone in semeniščnike. Dejal je, naj vedno imajo pred
očmi podobo Jezusa, Dobrega pastirja, ki »ni prišel zato, da bi mu stregli, ampak
da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge« (Mt 20,28). Diakone je
pozval, naj so kot prvi diakoni Cerkve: možje na dobrem glasu, polni Svetega Duha,
modrosti in vere. Semeniščnikom pa je osvetlil semenišče kot zibelko njihovega duhovnega
poklica in kot kraj, kjer doživljajo občestveno življenje. Redovnicam in redovnikom
je papež Benedikt XVI. dejal, da so dar, poklon, ki ga je Cerkev prejela od Boga.
Njihova popolna, dokončna, brezpogojna in strastna ljubezen se rojeva v tišini, v
kontemplaciji, v molitvi in v raznoterih dejanjih za človeštvo. Osrednje in najpomembnejše
besede, ki jih je papež izrekel zbranim, pa so bile: »Cerkev je naš Dom!« Pomembno
je ohraniti čut za pripadnost Cerkvi, ki vse posvečene usmerja in vodi, da rastejo
in zorijo kot bratje in kot sestre, kot otroci enega Boga Očeta, je dejal papež. Takoj
zatem je dodal, da v katoliški Cerkvi najdemo vse dobro, vse kar nudi varnost in tolažbo.
Vsak, ki sprejme Kristusa, ki je pot, resnica in življenje v polnosti, ima zagotovljen
mir in veselje, v tem in v naslednjem življenju. Zvestoba in neomajnost v veri se
obrestujeta, je posebej poudaril Sveti oče. Ob koncu svojega nagovora je še vse pozval,
naj bodo v polnosti misionarji in naj prinašajo veselo novico Evangelija na vse strani
Latinske Amerike in vsega sveta.