Škof Joaquin Mol Guimares o apostolskem obisku

SAO PAOLO (9. maj) – Pomožni škof Joaquim Mol Guimarães iz Belo Horisonte, je kot predstavnik brazilske škofovske konference dejal, da Cerkev daje upanje revnim, vendar ne na način nekaterih verskih sekt, ki ljudi nagovarjajo k spreobrnitvi in jih podkupujejo z obljubami o ekonomskem dobičku. Pomožni škof se je ob tem skliceval na znanstveno študijo, ki jo je pripravila Fundacija Getulio Vargas. Raziskava je pokazala, da odstotek katoličanov v Braziliji sicer ostaja nespremenjen, vendar pa je veliko število revnega prebivalstva zapustilo Cerkev in se pridružilo sektam ali neo-binkoštnim skupnostim. Škof Mol Guimarães je povedal, da mnoge neo-binkoštne skupnosti med revnimi Brazilci širijo t.i. »teologijo blaginje«, ki hojo za Kristusom povezuje s družbenim bogastvom. Raziskava je tudi pokazala, da vedno več Brazilcev hoče biti včlanjenih v versko skupnost. Leta 2003 je bilo le 5% tistih, ki so dejali, da ne pripadajo nobeni verski skupnosti. Škof Mol Guimarães je dejal, da raziskava izpostavlja potrebo po evangelizaciji obrobnih predelov velikih mest, kjer revni prebivalci živijo v veliki bedi, zaradi katere so bolj dovzetni za ponudbe različnih religij. Ljudem je potrebno pomagati iz revščine, je dejal škof. Človek, ki živi kakovostno in dostojno življenje, je tudi veliko bolj svoboden v odločanju za vero. Revnih ljudi se ne sme zavajati z obljubami, ki govorijo o hitrih in lahkih rešitvah njihovih težav, je nadaljeval. Dobri državni zakoni, ki ščitijo revne, jim hkrati tudi omogočajo svobodo v kateri bodo zmožni živeti resnični Evangelij Jezusa Kristusa. Prisotnost katoliške Cerkve med revnim prebivalstvom pomeni prisotnost, ki prispeva k njihovemu večjemu upanju, ki ne razočara. Na ta način, je dejal škof Mol Guimarães, bodo lahko postali del političnega procesa, ki bo izboljšal njihovo življenje, tudi preko javnih pogovorov in sodelovanja v programih, ki jih pripravlja in ponuja Cerkev. Brazilski nadškof João Braz de Aviz prepoznava največjo težavo v povezovanju vere v Boga ter spreminjanjem naše zavesti in naših prizadevanj do soljudi. Življenjskega pomena je, je dejal, da ta dva vidika združimo, torej izkušnjo Boga in bratstvo med narodi.