Sveti oče sprejel člane Škofovske konference sv. Cirila in Metoda

Papež Benedikt XVI. je dopoldne začel svoj nagovor članom mednarodne Škofovske konference sv. Cirila in Metoda ob zaključku njihovega uradnega obiska v Vatikanu z besedami sv. Pavla: »Bog upanja pa naj napolni vaše verovanje z vsem veseljem in mirom, da bi bili v moči Svetega Duha polni upanja« (Rim 15,13). Sveti oče se je nato zahvalil škofom, njihovim cerkvenim skupnostim, duhovnikom, otrokom in mladim ter družinam in ostarelim za njihovo pričevanje. Vsem je zagotovil svoj spomin v molitvi in vse spodbudil k edinosti v medsebojni odprtosti in v bratskem duhu.
Med dušnopastirskimi vidiki je najprej navedel skrb za družine, zlasti še tiste, ki jih sestavljajo člani različnih veroizpovedi. Zelo je naglasil versko vzgojo mladih rodov v šolah in s tem povezano pripravo učbenikov v okviru učnih programov. Vsak škof je na poseben način odgovoren za vzgojo duhovnikov, da bodo duhovniški kandidati že v času priprav na duhovništvo postali drugi Kristus. To pomeni, da morajo gojiti globok notranji odnos do Jezusa, da pri izvrševanju svojega duhovniškega poslanstva ne postanejo hladni funkcionarji cerkvene organizacije. Škofje pa naj si kot Apostoli prizadevajo, da bodo s svojim življenjem, in če je potrebno tudi s krvjo, pričevali svojo svetost in svoje katolištvo – vesoljnost.
Ko sem vas med našimi srečanji poslušal, je nadaljeval Sveti oče, je prišla v ospredje ugotovitev, da so vaše skupnosti majhna čreda sredi obširinih in mnogovrstnih etničnih, kulturnih in verskih okolij. Zato vaše poslanstvo »evangeljskega kvasu«, ki mora prekvasiti tudi vaše družbe, nikakor ni lahko. To poslanstvo boste najbolje opravili, če boste trdno zvesti Kristusu, če boste gojili močno zakramentalno življenje in velikodušno predanost apostolskemu delu. V to vključujte vsakega člana božjega ljudstva. Dosledno življenje po evangeliju bo nujno imelo dober vpliv na celotno družbo. Ko namreč kristjan, ki ima pravilno in dobro oblikovano vest deluje v družbi, v njej krepi človeško razsežnost. Slabo zamišljena moderna miselnost namreč enostransko poveličuje le potrebe posameznika na račun dolžnosti, ki jih ima vsaka oseba do Boga in do družbe, ki ji pripada. Zato je pomembno, da pravilno osvetlite kakšna je pravilna osebna in javna odgovornost, ker samo iz takšnega zdravega pogleda izhaja pravilno prizadevanje za spoštovanje pravic vseh in za prepričljivo vključevanje svoje kulture v širša kulturna okolja in za skupno dobro. V zaključnem delu svojega govora je Sveti oče izrecno dejal, da je področje v katerem delujejo člani mednarodne Škofovske konference sv. Cirila in Metoda, v globokem in vsestranskem preoblikovanju. V tem sodelujejo tudi Cerkve in so dolžne dati svoj prispevek. Med težavami je papež navedel majhnost katoliške skupnosti, njeno ekonomsko krhkost, štiri desetletja trajajoče enoumje, ki je povzročilo družbeno obnašanje, ki ne spoštuje svobode in razkraja osebno odgovornost. Hkrati pa je obdobje enoumja ljudi usmerjalo v materializem zahodnega tipa ter v kočljiv etični relativizem in liberalizem, radikalizem in politični fondametalizem. Tudi v tem pogledu bodite pogumni in vse moči združite v trajno in potrpežljivo delovanje. V vseh pogledih vas izročam v Gospodovo varstvo in Dobremu Pastirju, je zaključil Sveti oče svoj govor škofom iz Srbije s Kosovom, Črne gore in Makedonije.