Poročilo Mary Ann Glendon o delu Papeške akademije za družbene vede

VATIKAN (3. maj) – V Vatikanu je od 27. aprila do 1. maja potekalo 13. plenarno zasedanje Papeške akademije za družbene vede. Ob koncu zasedanja je na novinarski konferenci spregovorila njena predsednica, prof. Mary Ann Glendon in podala nekaj poudarkov letošnjega srečanja, ki je potekalo pod naslovom: Ljubezen in pravičnost v odnosih med ljudstvi in narodi. Glendonova je med mnogimi sodelujočimi izpostavila nekaj imen: Luisa Ernesta Derbeza Bautista, bivšega zunanjega ministra Mehike, ki je govoril o ranljivosti revnih držav na različnih svetovnih trgih, ki se v današnjem času neprestano spreminjajo. Na zasedanju je govoril tudi Jacques Diouf, direktor Agencije za prehrano in poljedelstvo pri OZN. Ta je predlagal konkretne rešitve na področju ohranjanja čiste pitne vode. Med povabljenimi je bil tudi Jose Miguel Insulza, glavni tajnik Organizacije Ameriških držav, ki je opozoril na prednosti in pomanjkljivosti mednarodnega zakona, ki bi vzpostavljal miroljubne odnose med državami. Henry Kissinger, bivši državni tajnik Združenih držav Amerike, je govoril o globalizaciji, ki slabi moč narodov. Glendonova je izpostavila tudi govor kardinala Tarcisia Bertoneja o šibkosti institucij, ki svoje dejavnosti in interese usmerjajo preveč vsestransko. Kardinal Bertone je pojasnil, da Sveti sedež sicer podpira mednarodne ustanove, ne odobrava pa njihovega često nekritičnega internacionalizma, ki ne zagovarja pravic narodov. Zasedanja so se udeležili tudi predstavniki Vzhodnih katoliških Cerkva, med njimi patriarh Maronitske cerkve, kardinal Pierre Sfeir Nasrallah in njegova Blaženost Antonios Naguib, aleksandrijski patriarh. Slednja sta govorila o izzivih in težavah v medverskem dialogu, ki je bistvenega pomena v vzpostavljanju miru med narodi. Rabin David Rosen je dejal, da brez miru med religijami, ne more biti miru med narodi. Glendonova je tudi povzela sporočilo, ki ga je papež Benedikt XVI. namenil 13. zasedanju Akademije. Sveti oče je poudaril pomembnost treh področij, in sicer okolje in trajen razvoj, nato spoštovanje človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter nevarnost izgube duhovnih vrednot v tehničnem svetu. Papež je opomnil, da je najpomembnejša odgovornost vsake politične ureditve, graditi pravično družbo. Vprašanje, ki se nam zastavlja, je zapisal Sveti oče, pa je praktične narave in se nanaša na to, kako v praksi prepoznati in zadovoljiti zahteve, ki jih postavlja pred nas pravičnost. Prispevek Cerkve je v tem, da z lučjo Evangelija, osvetljuje družbeni red. Odnosi med državami namreč ne morejo potekati le na ravni tehničnega urejanja, temveč je države potrebno navdihniti in spodbuditi, da delujejo po etičnih načelih. Glendonova je na koncu še spregovorila o konceptu subsidiarnosti, ki po katoliškem družbenem nauku posameznikom, družinam in družbenim skupinam dopušča, da v konkretnem življenju udejanjajo vrednoti ljubezen in pravičnost, ne da bi jih pri tem omejevala država. Katoliška Cerkev podpira delovanje ustanov, ki si prizadevajo za mir in harmonijo med narodi. Te ustanove, pa morajo dopuščati zadosten prostor, kjer se bosta lahko uresničevali ljubezen in pravičnost, je zaključila Glendonova.