Papeška Akademija za družbene vede danes začela svoje plenarno zasedanje

VATIKAN (27. april) – Od danes do prvega maja poteka v Vatikanu plenarno zasedanje Papeške akademije za družbene vede. Naslov letošnjega zasedanja je Ljubezen in pravičnost v odnosih med ljudstvi in narodi. Iz naslova je jasno razvidno, da bodo udeleženci v svojih razpravah o odnosih med ljudstvi in narodi upoštevali nauk okrožnice papeža Benedikta XVI., Bog je ljubezen. Tako prva okrožnica sedanjega papeža poglablja družbeni nauk Cerkve, zlasti pojem pravičnosti, v smislu, da je v pravične odnose med ljudstvi in narodi potrebno vedno in v večji meri vnašati ne le načelo pravične delitve, ampak načelo ljubezni do vsakega človeka, naroda in ljudstva. To spoznanje ne izhaja le iz teolških razmišljanj o dostojanstvu človeške osebe, ki je ustvarjena po božji podobi in je njen največji cilj življenje z Bogom, ampak tudi zaradi velike krize v kateri so se znašle velike mednarodne organizacije. Najprej so to Združeni narodi, nadalje Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, Svetovna trgovinska organizacija in druge.
Sedanje stanje med drugim tudi pomeni, da svetovno gospodarstvo danes deluje brez trdnega vodstva, da ga nihče ne obvladuje in zato tudi ne more pomagati najbolj revnim ljudstvom, narodom in nerazvitim državam, kot tudi ne državam v razvoju. Papeška Akademija za družbene vede je prva znanstvena ustanova, ki se je te velikh svetovnih in strateških vprašanj lotila študijsko in strokovno. Študijsko tako, da je teološke poglede na človeka vključila v presojo delovanja obstoječih svetovnih organizmov, ki imajo nalogo širiti in krepiti blagostanje vsega človeštva. Študij je pokazal, da so miselne zasnove in okvirji delovanja svetovnih organizmov očitno preozko zastavljeni. Strokovni pristop pa se kaže v tem, da je Papeška Akademija povabila na posvet največje strokovnjake svetovnega gospodarstva in politike, da podajo svoje poglede in nove pristope k reševanju sedanjih zapletenih vprašanj. Med njimi je tudi vpliven strateg svetovne politike, Henry Kissinger, bivši sekretar za zunanje zadeve ZDA in svetovalec vrste ameriških predsednikov ter dobitnik Nobelove nagrade za mir. Jutri bo na zasedanju predaval na temo: »Mednarodni trendi in svetovni mir.« Papež Benedikt XVI. ga je lani, 29. septembra, povabil na pogovor v Castel Gandolfo. Očitno mu je že takrat ponudil sodelovanje s Papeško Akademijo za družbene vede, na ravni zunanjega sodelavca.Mary Ann Glendon, predsednica Papeške Akademije za družbene vede, je pred dnevi dejala, da se sedanje zasedanje mora navdihovati na nauku prve okrožnice Svetega očeta, Bog je ljubezen, ker okrožnica vsebuje pomembne prvine in uvaja nove vidike tudi na področje družbenih ved. Ta dokument nas posebej opominja, da mora teološka in človeška krepost ljubezni usmerjati celoten družbeni nauk in delovanje Cerkve in vsakega njenega člana. To pa predvsem zato, ker vsebina te okrožnice vodi v središče krščanske vere, namreč k resnici, da je Bog ljubezen. Papež pa v okrožnici zelo jasno naglasi, da je Jezus v eni zapovedi ljubezni združil dve, namreč ljubezen do Boga in do bližnjega. V tako izraženi zapovedi ni časovnega sosledja, da bi bila, denimo ljubezen do Boga časovno na prvem mestu, ampak zapoved jasno pove, da je obe razsežnost nujno potrebno izvrševati istočasno. Ta poudarek je v našem času, ko je Božje ime tu pa tam povezano z maščevanjem, ali celo z dolžnostjo sovraštva in nasilja, silno pomemben. Pomenljiv pa je tudi na družbeni ravni, da je namreč ljubezen do bližnjega potrebno takoj prenesti na družbeno in strukturirano delovanje človeka, posebno pa še kristjana. Naslov letošnjega plenarnega zasedanja Papeške Akademije za družbene vede, pa očitno prestopa okvirje Cerkve in krščanstva, saj je že predmet raziskav in strokovnih posvetovanj na globalni ravni. Prisotnost strokovnjakov kot je Henry Kissinger to samo potrjuje.