Škof Marcelo Sorondo o 13. plenarnem zasedanju Papeške akademije za družbene vede
VATIKAN (25. april) – Od petka do torka, 1. maja, bo v Vatikanu 13. plenarno zasedanje
Papeške akademije za družbene vede. Letošnje zasedanje je osredotočeno na temo, kako
sta ljubezen in pravičnost prisotni v odnosih med narodi in ljudstvi. To temo so izbrali
na osnovi zaključkov prejšnjih srečanj, ki so bila posvečena raznim vidikom globalizacije
in njenim posledicam. Škof Marcelo Sorondo, kancler Papeške akademije za družbene
vede, je v pogovoru za naš Radio dejal, da je vprašanje revščine, v kateri živi na
stotine milijonov ljudi, lakota in krivična razdelitev dobrin, zelo prisotno v zavesti
Cerkve. Kot najnovejši dokaz je nova knjiga papeža Benedikta XVI. Jezus iz Nazareta,
v kateri Sveti oče govori o Jezusovih skušnjavah, in pravi, da je sodoben svet
v dobri meri podlegel tem skušnjavam. Revnim narodom je obljubil, da jim bo dal kruha,
v resnici pa jim je dal le kamenje. Papež Janez Pavel II. in sedanji Sveti oče pa
jasno kažeta na dejansko stanje stvari v svetu, ki danes živi v veliki gospodarski
in kulturni soodvisnosti. Škof Sorondo je nato opisal stanje najprej znotraj posameznih
držav in dejal, da je vprašanje ljubezni in pravičnosti odvisno od razvoja v posameznih
državah in kako so voditelji držav do sedaj upoštevali načelo pravičnosti in ljubezni
pri delitvi dobrin. Na svetovni ravni pa je veliko težje ugotoviti, kdo dejansko skrbi
za bolj pravično razdelitev temeljnih dobrin, kot so voda, rudnine, energija in drugo.
Na tej ravni vlada pravilo močnejšega. To je zakrbljujoče in nesprejemljivo. Naslednja
zaskrbljujoča stvarnost pa je ta, da so bogate države v zadnjih letih zmanjšale svojo
pomoč državam v razvoju. Z globalizacijo se razlike med bogatimi in revnimi državami
večajo. Pred leti so bogate države sklenile dogovor imenovan Millenium Goals – Cilji
tisočletja, s katerim so se obvezale, da bodo do leta 2015 premagale revščino na svetu,
v smislu, da ne bo več lakote in da bodo vsi lahko dobili primerno izobrazbo. To se
žal, seveda ne bo zgodilo. Krivice pri razdelitvi dobrin torej obstajajo naprej. Tem
se pridružujejo še temeljne krivice glede dostopa do energije, vode in drugih temeljnih
dobrin. Naslednji sklob krivic je povezan s preseljevanjem svetovnega prebivalstva,
z novimi oblikami nacionalizma in trgovinskimi omejitvami. Multilateralizem ali porazdelitev
zemeljske oble na več vplivnih področij, se danes pojavlja v novih oblikah. Za reševanje
teh vprašanj ni dovolj le pravičnost, ampak je pravičnosti nujno potrebno dodati ljubezen
do človeka, narodov in človeštva v celoti. Papež Benedikt XVI. tukaj pomenljivo dodaja,
da si moramo prizadevati najprej za Božje kraljestvo in njegovo pravico. Če temu ne
bo tako, bo vse ostalo na ekonomskem načelu in zgolj na materialnih dobrinah, ki jih
bodo imeli dovolj le nekateri. Pri tem pa je spomnil na mit o Kralju Midu, ki je prosil
bogove, da bi vse, česar se bo dotaknil, spremenil v zlato. Ko so mu bogovi ustregli,
je sicer vse postalo zlato, toda on je umrl od zlata, ker ni imel več kaj jesti. Kadar
je vse le na ekonomskem načelu, kot se to dogaja danes, potem smo vsi v nevarnosti,
da bomo umrli od lakote, ker človek ne živi le do kruha, je še dejal škof Sorondo.
Prihodnje plenarno zasedanje Papeške akademije za družbene vede bo vsekakor silno
pomembno in vsebinsko bogato, ker bo nizalo odgovore na ključna vprašanja, ki jih
povzroča sedanja globalizacija.