Papež sprejel predsednika Sri Lanke – nekaj statističnih podatkov

Papež Benedikt XVI. je dopoldne sprejel predsednika Socialistične Demokratične Republike Sri Lanke, gospoda Mahinda Rajapaksa. Po pogovoru s Svetim očetom je predsednika Sri Lanke sprejel kardinal Tarcisio Bertone, Državni tajnik Njegove svetosti.
V pogovorih sta obe strani, tudi v luči trenutnega stanja v Sri Lanki, potrdili, da je potrebno spoštovati človekove pravice in ponovno začeti pogovore in pogajanja, kot edino pot, da se konča krvavo nasilje na otoku. Katoliška Cerkev, ki že nudi pomemben prispevek v življenju dežele, bo še okrepila svoja obočutljiva prizadevanja pri oblikovanju vesti, z edino željo, da bo tako krepila skupno dobro, spravo in mir, je po obisku rečeno v izjavi za javnost Tiskovnega urada Svetega sedeža.
Sri Lanka je otoška država na jugo-vzhodu Indijskega polotoka. Na otoku živi 19 in pol milijona ljudi, od katerih jih živi v mestih 22,5%. Otok je velik 65,610 kvadratnih kilometrov. Prirastek prebivalstva znaša letno 1,4%. Povprečna življenjska doba za moške znaša 70 let, za ženske 76 let. 92% prebivalstva je pismenih. Na otoku živijo tri ljudstva: Čingalci, ki jih je 74 odstotkov, Tamil tvorijo dobrih 12 odstotkov, Mori pa 7 odstotkov prebivalstva. Med prebivalci je največ budistov, in sicer 71%, sledijo hinduisti, dobrih 15%, kristjanov je dobrih 7%, in prav toliko tudi muslimanov. Kristjanov je v številkah 1.370.000.
Glede verske svobode je treba reči, da ustava daje prednost budistom, vendar ostalim zagotavlja versko svobodo. Na vladni ravni odnose med verstvi vodi visoki uradnik ministrstva za kulturo in verstva. Versko svobodo na Sri Lanki pa ogrožata osnutka dveh verskih zakonov, namreč Zakon o prepovedi spreobračanja in Zakon o zagotavljanju verske svobode. Oba zakonska osnutka predvidevata stroge kazni v primeru, da kdo s prevarljivimi sredstvi prestopi iz ene vere v drugo. Ta odreba je predvsem usmerjena zoper kristjane.
Prvi misijonarji so prišli v Sri Lanko leta 1543, in začeli prvo obdobje evangelizacije, ki je trajalo do sredine 17. stoletja. V času nizozemske oblasti v letih 1656-1795 je bila katoliška Cerkev zelo preganjana. Kljub temu pa se je ravno v tem obdobju krščanstvo najbolj utrdilo na otoku.
Sedanje stanje na otoku, ki je polno krvavega nasilja, pa strokovnjaki ne pripisujejo razlikam v veri, ampak predvsem nekakšni novi obliki nacionalizma Čingalcev, ki so pretežno budisti. Ta novi nacionalizem je sad protikolonializma, ki so ga sprožili predvsem budisti, ki jih je, kot rečeno 71% prebivalstva.