Nuncij Silvano Tomasi – v Ženevi na Mednarodni konferenci o potrebah benguncev

V Ženevi je 17. in 18. aprila potekala mednarodna konferenca o humanitarnih potrebah beguncev in oseb brez bivališča v Iraku ter sosednjih državah. Na konferenci je sodeloval tudi nadškof Silvano Tomasi, apostolski nuncij in predstavnik Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi, in dejal, da Sveti sedež pričakuje, da bo konferenca osvetlila vlogo mednarodne skupnosti in dala konkretne rešitve, kako pomagati Iračanom. Svet je priča neprimerljivi stopnji sovraštva in uničevanja v Iraku, kar je hkrati tudi smrten udarec za ves Srednji vzhod, je nadaljeval Tomasi. Medsebojna obračunavanja različnih sekt, vojaški spopadi, oborožene skupine, ki se bojujejo za premoč, ugrabitve, posilstva, mednarodni terorizem, grožnje in umori nedolžnih ljudi, ki ostajajo zvesti svoji veri – vse to ogroža človeško dostojanstvo in družbeno blaginjo, hkrati pa omalovažuje svetost človeškega življenja. Današnje stanje v Iraku pa tudi spominja na besede papeža Janeza Pavla II., ki je opozarjal na grozovite posledice mednarodnih vojaških posegov ter pozival k pogajanjem, je dejal Tomasi. Množično izkoreninjenje in razseljenost Iračanov je postal velik problem. 2 milijona ljudi je pregnanih iz svojih domov, dodatna 2 milijona jih je pobegnilo iz države, med 40 in 50.000 Iračanov pa vsak mesec zapusti svoje domove. Tomasi je pozval mednarodno skupnost, da prevzame odgovornost, podpre in ponudi konkretno pomoč prebivalcem v Iraku ter sosednjim državam, kot sta Sirija in Jordanija, ki sprejemata begunce. Prvi korak k vzpostavitvi edinosti v Iraku, je dejal nadškof Tomasi, predstavljajo pravilne politične odločitve in humanitarna pomoč. V nadaljevanju je Tomasi posebej izpostavil žrtve množičnega preseljevanja, med katerimi posebej izstopajo ženske, starejši ljudje in otroci. Opozoril je na travmatične posledice pri otrocih, ki so priča dnevnega nasilja in celo ubijanja svojih bližnjih. Večina Iraških begunskih otrok doživlja vsakodnevno stisko, negotovost, prikrajšani so za šolanje in prisiljeni opravljati težka dela, samo da bi preživeli. Vprašati se moramo, je dejal Tomasi, kako bodo psihične posledice vplivale na prihodnost teh otrok. V Iraku pa so žrtve preganjanja, etničnega in verskega čiščenja tudi kristjani in druge manjšinske verske skupnosti. Trpljenje vseh žrtev nasilja, zahteva takojšen in učinkovit odziv, je poudaril Tomasi. Da bi se prisilno preseljevanje iraškega prebivalstva zaustavilo, je po besedah Tomasija potrebno nemudoma vzpostaviti mir v državi. Za slednje si mora mednarodna skupnost prizadevati ter podpreti konkretne odločitve, med katerimi Tomasi izpostavlja naslednje: v državo je potrebno sprejeti vse ljudi, ki so pobegnili kot žrtve splošnega nasilja, zagotoviti jim spoštovanje njihovih človekovih pravic, jim nuditi redno pomoč in podporo ter jim priskrbeti ustrezno uradno dokumentacijo. Mednarodna skupnost mora podpreti tudi države, ki sprejemajo iraške begunce, ter jim omogočiti materialno in takojšno pomoč. Kajti obstaja nevarnost, da bodo begunci postali žrtve novega izkoriščanja, prikrajšani za zdravstveno oskrbo, šolanje ter stanovanjske in zaposlitvene možnosti. Ravno dobrodelne organizacije so najbolj usposobljene za delitev konkretne pomoči in vzpostavljanje pravega dialoga med prebivalci. Tomasi je pozval naj vlade in drugi finančno podpirajo humanitarne organizacije in jih vključujejo v programe reševanja stanja v Iraku in sosednjih državah. Ob koncu govora je še enkrat poudaril, da je dialog potrebo ponovno vzpostavitvi, ker je edina pot do miru. Osrednjo vlogo pri vračanju razseljenih Iračanov pa morato imeti humanitarne organizacije.