Papež Benedikt XVI. – Kateheza o Klementu Aleksandrijskem
Današnja splošna avdienca na Trgu sv. Petra je bila zelo množicna, praznicna in vsa
v velikonocnem ozracju. Sveti oce pa je nadaljeval kateheze o velikih osebnostih porajajoce
se Cerkve. Danes je govoril o Klementu Aleksandrijskem, velikem teologu, ki se je
rodil v Atenah sredi drugega stoletja. V Atenah je dobil v dar izredno veselje za
filozofijo, ki je iz njega naredila nosilca dialoga med vero in razumom v kršcanskem
izrocilu. Mlad se je preselil v Aleksandrijo v Egiptu, v mesto, ki je bilo anticno
križišce kultur. Tam je postal ucenec Pa'ntena, ki je bil vodja prve katehetske šole
v Cerkvi. Klement je postal njegov naslednik v katehetski šoli. Mnogi viri porocajo,
da je bil duhovnik. Med preganjanjem kristjanov v letih 202-203 se je Klement iz Aleksandrije
umaknil v Cesarejo v Kapadociji, kjer je umrl okrog leta 215. Klement Aleksandrijski
je napisal tri velika dela: Spodbuda, Vzgojitelj in Izdelovalec tepihov. Vsa
tri dela so med seboj povezana in tvorijo pravo trilogijo, ki govori o tem, da je
vsakega kristjana potrebno ucinkovito spremljati v njegovem duhovnem zorenju. Na zacetku
njegovega življenja po evangeliju, ga je potrebno spodbujati, da zacne iskati
lastno pot vere. Še vec, spodbujati ga je treba, da se sreca z osebo Jezusa Kristusa,
Božjega Sina, in se bo sam odlocno napotil na pot Resnice. Nato Kristus sam postane
Vzgojitelj vseh, ki so po krstu postali Božji otroci. Koncno pa Kristus postane
Ucenik, ki nudi globlji pouk. Te globlje Ucenikove nauke je Klement zbral v tretji
knjigi, v Izdelovalcu tepihov. Gre torej za zbirko razlicnih tematik, ki so
sad Klementovega poucevanja kristjanov. V celoti, je nadaljeval papež svojo katehezo,
pa Klement spremlja katehumene in kristjane po krstu, da bi z dvema kriloma, namrec
vere in razuma, dospeli do globokega spoznanja Resnice, ki je Jezus Kristus, Božja
Beseda. Samo tako poznavanje osebe, ki je resnica, je prava gnoza, pravo spoznanje
in znanje. Clovekovo spoznanje in inteligenca je torej zgrajena z razumom pod
vplivom in v moci nadnaravnega pocela. Tako vera sama gradi pravo filozofijo, to je
pravo spreobrnjenje, ki ga je treba narediti na življenjski poti. Tako je prava gnoza,
pravo spoznanje, razvoj vere, ki ga prebuja in vodi Jezus Kristus v osebi, ki se mu
zaupa in izroci. Klement loci dve stopnji kršcanskega življenja. Prvo stopnjo živijo
verniki, ki živijo vero v skupnosti z drugimi, ki je vedno odprta obzorjem svetosti.
Druga stopnja pa so gnostiki, spoznavalci, to je tisti, ki živijo popolno duhovno
življenje. V vsakem primeru mora kristjan zaceti na skupni osnovi vere in iskati,
kako bi se prepustil Kristusovemu vodstvu in bi tako prišel do spoznanja Resnice in
resnic, ki tvorijo vsebino vere. Takšno znanje, pravi Klement Aleksandrijski, postane
v duši živa stvarnost. Ni samo teorija, spoznanje, ampak je življenjska moc, je povezanost
v ljubezni, ki spreminja kristjanovo življenje. Poznavanje Kristusa torej ni samo
misel, oziroma miselno spoznanje, ampak je ljubezen, ki odpre oci, spremeni cloveka
in ustvarja skupnost z Logosom, Vecno Božjo Besedo, ki je resnica in življenje. V
taki enosti z Logosom, ki je popolno spoznanje in ljubezen, popoln kristjan doseže
kontemplacijo, motrenje, zedinjenje z Bogom. O drugem delu današnje kateheze
Svetega oceta, bomo porocali v naši jutrišnji oddaji.