Sveti oče se je srečal z voditeljem Armenske apostolske Cerkve, patriarhom Mesrobom II.

ISTANBUL - (1.12.2006) Iz Modre Mošeje je Sveti oče sinoči odšel na srečanje in skupno molitev v katedralo Armenske apostolske Cerkve, kjer ga je pričakal patriarh Mesrob II. V krajšem govoru je patriarh Mesrob II. papež dejal, da ga je pričakal z velikim duhovnim veseljem. Nato je na kratko opisal zgodovino Armenske apostolske Cerkve, mu zagotovil molitev vse Cerkve, ki jo vodi. Po govoru pa je papežu poklonil v dar lep kelih, delo armenskih umetnikov in zlatarjev, z željo, da bi resnično kmalu vsi eno.
Papež Benedikt XVI. je v svojem govoru je izrazil veselje, ker je lahko prišel na kraj, kjer je patriarh Kalustian pozdravil predhodnika papeža Pavla VI. in Janeza Pavla II. Pozdravil je celotno armensko apostolsko skupnost, ki jo kot pastir in duhovni oče vodi patriarh Mesrab II, in dodal tudi poseben pozdrav njegovi svetosti Karekinu II., katolikosu in voditelju Armenske apostolske Cerkve. Sveti oče se je zahvalil Bogu za krščansko vero, ki se je prenašala iz roda v rod in pričevanje armenskega ljudstva, ki je pogosto doživljalo tragične dogodke, kakor jih poznamo še iz preteklega stoletja.
Papež Benedikt XVI. je poudaril, da srečanje ni le preprost izraz ekumenskega spoštovanja in prijateljstva, temveč je znak deljenega upanja v Božjo obljubo in naše želje, da bi se izpolnila Jezusova molitev pred učenci za edinost na predvečer svojega trpljenja in smrti: »Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.« (Jn 17,21). Jezus je daroval svoje življenje na križu, da bi združil razdeljene božje otroke. S krstom smo bili vključeni v Kristusovo telo, Cerkev. Tragična razdeljenost med Kristusovimi verniki, ki je sčasoma prerasla v razkol, odkrito nasprotuje Gospodovi volji in povzroča pohujšanje v svetu ter škoduje najbolj sveti stvari, nauku Evangelija o vsakem človeku. Kristjani so poklicani, da s pričevanjem svoje vere in ljubezni, dajejo svetlo znamenje upanja in tolažbe svetu, tako zaznamovanem s spori in napetostmi. Papež Benedikt XVI. je poudaril, da moramo nadaljevati takšna prizadevanja in storiti vse, da se rane razdeljenosti zacelijo in se pospeši krščanska edinost. Dodal je še željo, da bi nas pri tej nujno potrebni nalogi razsvetljeval in krepil Sveti Duh. Zahvalil se je tudi Gospodu za globlje bratske odnose, ki se razvijajo med Armensko apostolsko Cerkvijo in Katoliško Cerkvijo. Ob tem je navedel besede enega velikih učiteljev Armenske Cerkve iz 13. stoletja, Nersesa iz Lambrona, ki je napisal: »Zdaj, ko vsi potrebujemo mir z Bogom, naj bo njegov temelj sožitje med soverniki. Boga smo prosili za mir in tako nadaljujmo. Glejte, on nam zdaj daje dar: sprejmimo ga! Prosili smo Gospoda, da bi njegovo sveto Cerkev naredil trdno, in on je z veseljem uslišal našo prošnjo. Povzpnimo se torej na goro Gospodove vere!« (Quiqajon, str. 81). Papež Benedikt XVI. je poudaril, da Nersesove besede vse do danes niso izgubile svoje moči. Zbrane je povabil, da še naprej molijo za edinost vseh kristjanov, sprejemajo darove od zgoraj z odprtimi srci, vedno bolj pristno pričujejo za evangeljsko resnico in so še boljši služabniki poslanstva Cerkve.