Trinajsta obletnica Slovenske skovofske konference
Danes mineva trinajst let od ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference
(SŠK). Slovenski škofje so bili do ustanovitve samostojne Slovenske škofovske konference
20. februarja 1993 z drugimi škofi na področju nekdanje Jugoslavije povezani v Jugoslovansko
škofovsko konferenco, znotraj katere je bila 20. junija 1983 ustanovljena Slovenska
pokrajinska škofovska konferenca. Slovenski škofje so na seji 25. julija 1992
pripravili osnutek statuta samostojne Slovenske škofovske konference. Papež
Janez Pavel II. je po pridobitvi pozitivnega mnenja Kongregacije za škofe in
Urada za odnose z državami pri Državnem tajništvu Svetega sedeža, 19. februarja
1993 v skladu z normami in določbami cerkvenega prava potrdil Statut samostojne Slovenske
škofovske konference. 20. februarja 1993 pa je Kongregacija za škofe izdala
dekret o njeni ustanovitvi. S tem je Cerkev na Slovenskem dobila večjo pravno trdnost
in samostojnost. Škofovska konferenca je zbor škofov kakega naroda ali
določenega ozemlja, ki v medsebojni edinosti in hierarhični povezanosti z rimskim
papežem ter v skladu z Zakonikom cerkvenega prava (prim. kann. 447–459), statutom
in drugimi pravnimi normami izvršuje nekatere naloge v blagor vernikov na ozemlju
lastne škofovske konference. Po statutu so člani Slovenske škofovske konference
vsi krajevni in pomožni škofje, ki jim je v okviru lastne škofije zaupano posebno
poslanstvo, medtem ko apostolski nuncij (odposlanec rimskega papeža) ni njen član.
Slovenska škofovska konferenca trenutno šteje osem članov, ki so: msgr. dr.
Jurij Bizjak, koprski pomožni škof, msgr. Andrej Glavan, ljubljanski pomožni škof,
msgr. dr. Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, msgr. dr. Franc Kramberger, mariborski
škof, msgr. Metod Pirih, koprski škof, msgr. dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof,
msgr. dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof in msgr. Alojz Uran, ljubljanski nadškof
in metropolit. Upokojeni škofje nimajo odločujočega glasu, lahko pa so povabljeni
na plenarna zasedanja. Vsaka konferenca izvoli predsednika in njegovega namestnika
(podpredsednika) ter generalnega tajnika. Dne 3. septembra 1999 je bil prvotno
potrjeni statut Slovenske škofovske konference dopolnjen z dvema dodatnima
členoma. Prvi predsednik Slovenske škofovske konference je bil zdaj upokojeni
ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar (1993–1997), drugi predsednik
je bil ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, sedanji prefekt Kongregacije
za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja, tretji pa
od 7. decembra 2004 dalje mariborski škof dr. Franc Kramberger. Sedanji podpredsednik
Slovenske škofovske konference je ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Alojz
Uran. Statut med drugim ureja naravo in namene posamezne škofovske konference,
plenarna zasedanja, določa stalni svet škofov, naloge tajništva ter druge službe in
komisije, ki po presoji konference zagotavljajo bolj učinkovito delovanje.